Po ječi plava tiha, pozna noč . .. In Sokrat se zbudi, in nemo zroč pred sebe v temo modrijan posluša . .. Nič! . . . To so sanje, ki jih vidi duša.
„Zaprt, ko hudodelnik sem zaprt! In kmalu pride pome bleda smrt! Zakaj sem tu? Tajil sem jim bogove, kazil mladino, širil uke nove . ..
Kaj ni vse res?! Saj ni nikjer bogov! In kakršen je kdo, tak bog njegov . .. Le spavajte zdaj v miru mi, rojaki Atenčani preljubi, poštenjaki!
Sodniki moji, zdaj ste brez skrbi . .. Mladine filozof več ne kazi. .. Krepost sem Ijubil in učil resnico, zato so vrgli v tole me temnico!
Zaprt, ko hudodelnik sem zaprt. .. Obsojen ko razbojnik sem na smrt. .. Kdo prišel k meni je? Krvniki moji?, . .“ „„Mi smo, mi smo! Učenci zvesti tvoji!““
„Ah, vi ste?! Pa že drugikrat nocoj!?“ „„Da, spet stojimo, mojster, pred teboj . . .““ In mesec sveti v tesno, vlažno sobo z mrtvaško in bledikasto svetlobo . ..
In nič ne reče Platon, le stoji pred Sokratom pa joče in ihti . .. In Ksenofon stoji potrt in gleda v tla kakor kip pa stiska usta bleda . . .
A Kriton pravi:„Biliža se gorje, naš jubi mojster! Poka mi srece“ „„In kaj je, Kriton, kaj je? Ali z Dela v Pirej že sveta ladja je prispela?
Dotekel torej je nocoj obrok? Prijatelji, to vaš pomeni jok?““ „Da, ladja je prispela...“ zašepeče učence Kriton . . . Kak mu glas trepeče!
A brž se ojunači: „Mojster moj! Naš jok ti ne pomaga več nocoj! Učitelj naš, o modrijan častiti, trenutka zdaj ne smemo zamuditi!
Ne čakaj, da te tukaj najde dan! O, beži z nami! Konj je osedlan! Pred vrati čaka, koplje že s kopiti . .. Naprej z menojl Hej, čas je še uiti!
Pokaj bi čakal smrti čist, nekriv?! Uidi rajši ji čez mejo živ! . . .“ „„Tako, moj Kriton?! Želel bi ti mari, da kriv bi v smrt šel tvoj učitelj stari?!
Ne, ne, prijatelji! Jaz ne bežim nikamo!Smrti jaz se ne bojim! O, hvala vam, učenci, za sočutje, ki kažete mi vi ga to trenutje!
Zdravstvujte mi!. . . Ne plakajte tako! Ah, težko tudi meni je slovo! . .. Zdravstvujte! Ljubite krepost, resnico, četudi vas kaznujejo s temnico!
Prispel je torej z Dela sveti brod . .. In pohujšljivec mora v smrt odtod . .. Zdravstvujte! Dan se svita za gorami . .. Moj duh, učenci, bode vedno z vami . ..
Prijatelji predragi, vi moj up!““ In Sokrat vpričo njih izpije strup . ..
Cookies on Poetry Cove