Pozdravljeni, oj bratje Sokoli, Pozdravljeni iz vseh slovenskih krajev! Od Save, Soče, od Savinje in od Adrije smo sinje prileteli,
v Ljubljano belo sem smo vsi prispeli, da roke si podamo bratovske, da na srce pritisne brata brat, da misli drugu drug odkrije srčne...
Mišljenje, bratje, skupno in vzajemno, ideja ena – to so krila naša, ki sem so na sestanek nas prinesla čez hribe in doline
v središče domovine. Njo, domovino ljubimo mi vsi. Ljubezen ta je ona sveta vez, ki krepko spaja njene vse sinove.
A čvrst le sin je materi ponos, čvrst, jak in zdrav na duši in telesu. In materi preljubi naši v čast mi urimo si mišic naših moč,
mi vadimo se v gibčnosti telesa, da branimo si mater, ko bo treba, da čuvamo sovragov jo vsekdar ... Dovoljkrat že pokazal je Slovan,
da boja se najljučjega ne straši, da broja se sovražnih čet ne plaši. Slovanska hrabra, močna, težka pest podrla marsikoga že je v prah,
če domovino nam napal je sveto ... In kakor sokol z bistrimi očmi pod saboj vidi vse in vse motri ter brž z višav na gnezdo svoje šine,
če k zarodu približa mu se ropar: tako odganjajmo i mi poslej sovražnih ptic od domovine mej! Slovenec vsaki bodi sokol hraber,
Slovenka vsaka vrla sokolica! ... V telesu zdravem zdrav prebiva duh. Telo se vežba – duh naj bo brez vadbe?! Ne, bratje, tudi duh naš naj se vežba!
In vežba duh v mišljenju se globokem. Brez misli ni prosvete ne napredka. Telesno pokazavši svojo moč, pokažimo zdaj tudi moč duha;
to našo moč naj tudi vidi tujec! ... Že čas se bliža, nov in lepši čas. V krvavem boju narod z narodom ne bode meril več se za prvenstvo;
bodoči boj bo nekrvav - - duševen. Duhov to boj z orožjem bo duševnim. Za boj to krasni vadimo poslej i mi Slovani resno se zarana!
Kdor v boju tem kulturnem bo močnejši - njegova zmaga, slava in bodočnost! ... Težavna borba je za ideal. Zato v stremljenju, hrepenenju svetem
po njem mi vztrajajmo pogumno vsi! Ta vztrajnost, bratje, moška je značajnost. Ž njoj oslavimo mater domovino, ž njoj priborimo ji svetlejših dni.
TI dni pa dela znojnega so sad. Na delo to se združi z bratom brat, pod eden prapor zberimo se vsi, na skupno delo vzdigni vsak desnico
pod geslom, ki nam s prapora žari: Za narod svoj, pravico in resnico!
Cookies on Poetry Cove