„Čok jaša!“ kliče ti ljudstvo
zbrano po trgu okrog;
„Čok jaša!“ jek se razlega
v Stambul, čez Zlati tja rog ...
Z godbami legije pestre
prihod proslavljajo tvoj;
migni jim! Zate, za vero
rade vse pojdejo v boj.
Himne ti godejo godci,
v džamijo tod se peljaš;
gledam te ... pa se mi vidiš
bivši le – kmet-bogataš.
Lepo si imel posestvo ...
Zdaj si zadolžen povsod,
zdaj gre vse križem pri hiši,
zdaj gre vse rakovo pot.
Polje za poljem naprodaj ...
Kajkrat že boben je pel!
Kar ti kdo mogel, to vsak si
sam za dolgove je vzel.
Sužnjiki tvoji slovanski
zdaj so „gospodi“ sami;
zemljo zdaj orjejo svojo,
ki jo prej imel si ti ...
Polje za poljem ... Opeka
pada s perelih ti streh,
dež ti premaka skoz strope,
v večnih si stiskah, skrbeh ...