Postavljena že je grmada … In ona vrh nje stoji – ah! Gorje ti gorje, mučenica: V trenutku pepel boš in prah!
Privezana k stebru je deva, Obleko že sneli so ž nje... Boginja ti živa si krasna, Ne hči iz ponilske zemlje!
Lasje ji vihrajo na vetru, Z grmade ozira se dol Ves Memfis obsojenko gledat Na trgu se zbira okol.
V daljavo neznano zrč deva: Oči kaj gore ji tako? Ponos mučeniški, ne mara, Nesmrtnosti vera je to?
Glej, baklje že tu so goreče! A žreci neso jih sami – Služabniki Hapija sveti – In njih poglavar govori:
"Odkod je k nam prišla, ne vemo! Ne vemo, odkod je doma. Ně otcu, ně materi sama, Imena ne ve, ne pozna.
"Če Nila ni našega dete, Od Gange pač svete je tam, Iz Babela morda poslali, Iz modrih Aten so jo k nam!
"Odkar nam Oziris in Izis Življenje delita in rast, Kar svetemu biku božanska Pri nas izkazuje se čast:
"To devo zdaj čuli smo prvič! Smel govor je njen in ves nov, Taji nam red stari svetovni, Svetost taji naših bogov! –
"Njen nauk in njene ideje – Zapisano to že je kje? Ně v hijeroglifih besede Prevratne nikjer ne stoje...
"Ukazali smo ji molčati In bičali jo do krvi... Zaman. Po Ponilji povsodi Zavajala nam je ljudi.
"V verige jeklene vkovali Noge smo ji mi in roke... V dnu ječe na slami naj gnili Kosti ji na veke strohne!
"Čez noč so odprla se vrata, Zapah za zapahom razbit... Zdrobila okove je težke In planila zopet na svit!
"Bogovi zbog nje že jeze se, Do vrha je vskipel njih srd... Egipčani, njim jo žrtvujmo!... Grmada zdaj tvoja bo smrt!"
"Zažgite!"...Gori že grmada, V dim deva zavita je vsa. Poljublja že ude ji plamen – A ona se samo – smehlja.
Kaj znači smehljaj na teh ustnih? V očeh kaj pomenja ta žar? Ponos mučeniški je sveti? Nesmrtnosti nada je mar?
Le gori, grmada, le sveti Prek sfing, piramid v nedogled! Preženi, razsveti temine. S katerimi svet je odet!
O luč!...mučenica utihne, Grmada pepel je in prah... Kje zdaj si, boginja ti smela? Kje tvoja nesmrtnost je? – ah!
A kaj iz prahu in pepela Pred žreci tu dviga se? Glej! Spet živa stoji mučenica, Krasnejša, močnejša, ko prej!
"Kdo si, čarodejka neznana? O phoenix prečudni ti, kdo?"... A ona krvnikom se smeje, S ponosom jim reče le to:
"I smrt sem premagala slavno! Nesmrtna zato sem poslej... Ime mi je – Misel Svobodna, A ves svet je moj zanaprej..."
Cookies on Poetry Cove