„Pisan roj! Tu plemiči in kralji, tam duhovniki prihajajo … In slovenski kmetje v trumah gostih na bojišču širnem vstajajo …
Tu soborci tvoji, tam sovragi … Dedov naših dramo gledam …“ „Primož Trubar.“ Nevihta bliža se, zavita v plašč
oblakov črnih, z naglimi koraki. Blisk šviga iz očij ji, grom grmi iz žrela temnega ... Gorje, rojaki! In privihrala strašna je pošast …
In glej in glej, kaj zdaj iz sebe bruha? Sovražnikov za rojem silen roj vali se ji počasi iz trebuha. Beriči besni lezejo na dan,
porajajo se zviti jezuiti … Glej, združena divjata meč in križ nad lutrovske Slovence v boj srditi. Vojvodsko žezlo, škofja palica,
na čelu rimska papeška tiara napadajo vas že od vseh stranij … Naprej, naprej, slovenska „pravda stara“! Ustavljajte se, bratje! Branite
svobodo svojo novo, vero drago! Za domovine prerojene čast krvi makar žrtvujte zadnjo srago! Tako! ... Naprej! Odbijajte napad!
Navalu hrabro vsakdo se upiraj! Grajščak in kmet, meščan, plemenitaš pod praporjem se svetim skupnim zbiraj! In zdaj – kaj vidim na bojišču? Ah,
za četoj četa plaha omahuje, umiče se sovražniku, beži; iz rok orožje meče, obupuje … Nikjer nobene pomoči? Nikjer!
Premagani, pobiti, poteptani … Zaman ste za svobodo šli na boj navdušeni slovenski luterani! Vae victis! Vse končano! ... Slišite?
Sovražnik zmag pijan vam grohota se! Njegova domovina je poslej, in vi njegovi sužnji ste, baha se … Oziram se … Nebo žari … Siv dim
kadi se nad dolinami, vrhovi … Plameni žolti švigajo tu, tam … Kaj zdaj pomenijo le-ti kresovi? In gledam, gledam ... Ni to žar kresov!
Grmade knjig visoke plamenijo … Slovenske biblije, postile so in pesmarice naše, ki gorijo … Vsa čast vam: Karel, Ferdinand in Hren!
Izvrstno ste svoj posel dokončali! Z enakim vspehom proslavili so svoj čas se v Rimu viteški Vandali … Tvoj trud, o Trubar, pada v sip in prah ...
Porušeno kulture je svetišče, ki zgradil bratom bil si ga nekdaj. Tvoj ideal sedaj je pepelišče … In kamor stopiš – samo jok in stok,
molitve, kletve in obupa vzkliki … Pradedje naši Iutrovski so to, svobode to so naši mučeniki.
Cookies on Poetry Cove