Pri krsti krsta težka, krasna ...
In venci, glej, na njih leže,
gore debele voščenice –
po krstah kralji poljski spe.
Med kralji kronanimi tukaj
duha kralj mnog svoj dom ima:
Mickjevič biva tu, Kosciuško,
muz, bojev kralja slavna dva ...
Tu torej mrtvece velike
pokapljete vse svoje vi!
Imena vseh sem slišal, čital -
le enega med njimi ni!
Tu doli tudi on počiva,
junak, ki davno vam umrl?
Tu tudi spi vaš – duh slovanski?
Tu grob njegov se je zaprl? ...