Po ulicah lepih atenskih
pohajam popomik neznan
in pisano gledam življenje,
ki mimo šumi dan na dan.
Pomladno smehlja se mi sonce,
pomlad je po parkih, vrteh;
pomlad gori v srcih Atenkam,
pomlad se iskri jim v očeh . ..
Sprehajam se sam in zamišljen.
Med množico iščem z očmi . ..
Ej, znancev predragih nemalo
tu imel iz starih sem dni!
Oziram se . . . Ali zagledam
kod kakšen poznan mi obraz?
Prijatelja starega, mislim,
da srečam na cesti vsak čas . ..
Al srečam kje Sokrata danes?
Prikaže se Platon mi kod?
Demostena morda bom videl...
Perikles zastavi mi pot. . .
Pa Sofokles,Aristofarnes
gredoč me pozdravita kje . ..
S Praksitelom bržčas se snidem
in s Fidijem mimogrede . ..
Po ulicah lepih atenskih
pohajam zamišljen ves dan . ..
Oziram se . . . Znancev slovitih
iz starih dni iščem zaman.