Hej, to je god vesel nocoj V Ljubljani pri maršali! Kdo šteje goste, ki pri njem So v dvorci se sestali!
Čast, učenost, bogati svet, Lepote ženske pestri cvet Slave Napoleona. Maršal Marmont, to mož je vrl,
Francoza slika živa; S šampanjca polnoj kupicoj Omizju, čuj, napiva: "Fraternite, egalite,
Egalite in liberte – To geslo bodi naše! "Vam, gostje slavni, čašo to Na zdravje naj izpijem,
Ponosen sem in sem vesel, Da med Ilirci žijem; Bog živi našo stolico, Prekrasno nje okolico,
Bog živi vso Ilirsko!" In "vive la France!" zaorijo Navdušeni glasovi; Zvenče kozarci, se prazne
In – polnijo se novi; S strun marseillaise pev zveni, A z godboj, petjem se vrsti Zdravica za zdravicoj.
"V imeni cerkve: Vive l’empereur!" Škof Kavčič kupo dviga, "Neveste Krista ne teži Nobena zla veriga"; –
""Še dolgo bivaj pri nas dnij, Maršalov nam najmilši Ti!"" Napiva maire ljubljanski. Trgovec Mol: "Francozom čast!
Kupčija cvete naša. Odkar mej nami bivate"; – Pek Testič se oglaša: "In jaz prodam zdaj hleba več"; –
""Mesa zdaj mesto treba več, "" Meščan Sekač se hvali … Zvenče kozarci bolj in bolj, Nalivajo se novi;
S Francozom brati se Sloven V čast Korsike sinovi. To slavnosti bo lep opis, Ki jutri pošlješ ga v Pariz,
Vojvoda Dubrovniški! A sredi družbe mčnih tih Napitnice posluša; Boj notranji mu čitaš z lic,
Kaj snuje pač mu duša? Mar rad napil bi, samotar, Ker mirni kot pusti ti car?... Čuj, zdaj če govoriti!
"V imeni svojem lastnem ne Vzel čašo sem v desnico, V imeni svojega stanu Naj opustim zdravico:
V imeni vseh Slovencev tu, V imeni celega rodu Napoleonu slava! "V imeni našega rodu
In našega jezika, Kateremu stoprav od vas Čast došla je velika: Izpijem čašo toto vso –
Francozje, vam zdravico to Od patra Valentina!"
Cookies on Poetry Cove