Skip to content
1856–1912

Na sedmini

Anton Aškerc

Ne sama ti, ne sama ti – Vsa vas se v solzah dnes topi! Predvčerajšnjim še čil in čvrst, Sedaj ga krije črna prst.

Tvoj mož bil sicer že je star, Že star, a dober gospodar. Bil že je kratkoviden, res, In gluhih malko že ušes:

No zdrav in jak še korenjak, Krepak tako ni starec vsak. Oj, dober mož, predober mož! Še dolgo pomnila ga boš.

Sam pravil nam je čestokrat, Kako ima te srčno rad. "Mladi se vek življenja moj, Odkar poročil sem se ž njoj.

"Cvetoča ona, vel že jaz, Pri meni pač ni kratek čas. – "In vender, vender ljubi me, In zvesto hrani mi srce!

"Zvestobo nje poznate vsi – Noben je fant ne preslepi..." In zdaj je v grobu dobri mož, Še dolgo pomnila ga boš!

Luč večno Bog mu skoro daj, In večni mir in sveti raj! Lehko bi žil še dokaj let, Prenekter dal nam moder svet.

Kak naglo ga je vzela smrt, Odnesla ga na tihi vrt! Bog ve, Bog ve, kako je to? Kdo soditi si upa, kdo? –

On star, a mlada, živa ti – Tako pač večkrat se zgodi! Oh, dobra duša, poštenjak, Spoštoval ga iz nas je vsak.

Izpijmo čaše polne zdaj, V spomin njegov vsak pije naj! Kozarec vsak naj bode suh, Da mir njegov imel bo duh!

Da kdaj ne pride plašit te, Nocoj še morda strašit te! Udova le izpila ni … Kaj ti obraz tako bledi?

"Ne vidite pri vratih ga? Kaj neki v roki tam ima?" ""Ne vidimo ničesar mi, Pač varajo te le oči.""

"Kako je bled, kako je bled! … Moj mož?! … kaj vrača se na svet! "Kaj neki sveti se mu to? A! – kupo mi drži z roko!

"In v kupi moten je napoj, Pijača kalna, soprog moj!" ""Ne vidimo ničesar mi, Pač varajo te le oči.""

"In zdaj iz čaše piti če, Že nese k ustnom jo, gorje! "Ne pij, ne pij tega, ne pij! V kot s kupoj, da se razdrobi!

"Gorje! – Izpil je vse do dna … Kako telo mu trepeta! "Gorje, gorje! Ti pil si smrt, Čuj, v grlo si izlil si smrt!

"Saj nisem natočila jaz, Nalil ti on je tisti čas; "Ko tebe ni bilo doma, Bila sva ž njim sama, sama.

"Roko ovil okol vratu, V uho šepetal mi medu. "Prišel je bil sosedov sin, Prinesel čudnih tekočin.

"Srce je meni preslepil, A tebi v kupo smrti vlil!... "Ne vidite li tam-le ga? Kako telo mu drgeta!

"Kako si bled, kako si bled! Moj mož! – Kaj vračaš se na svet?"

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Na sedmini · Anton Aškerc · Poetry Cove