Selam alejkum, ti
sen mojih dni, noči!
Sedaj te gledam, Carigrad,
z bedečimi očmi.
Nebo s svetloboj vsoj
smehlja se nad teboj;
nemara, da še samo v čar
zaljubljeno je tvoj.
Kateri tvoj poet,
ves daljni vztočni svet!
pomore mi, da prav povem,
kar čutim v srcu vnet?
Kdo kist mi vodi naj,
da bi naslikal zdaj
to živo bajko pred seboj,
ta čudni vztočni raj?
Zakaj li bas Tatar
zdaj tvoj je gospodar?
O Allah! ti že veš, zakaj ...
Kaj nam, kaj nam to mar!