Romata po svetu Kristus in Šentpeter, Tod, onod in vsekod, koder piha veter. Prideta po poti i v naš kraj slovenski; Bila je sobota, krasen dan jesenski.
"Kje sva?" vpraša Peter prvega človeka. – ""Voda ta-le bistra je Savinja reka, Jedno uro dalje reka že nehava, Tamkaj ž njo se druži sestra njena Sava.""
"Zdaj si zvedel!" – Kristus Petru se nasmeje. Pod kostanja senčne vsedeta se veje. Nad glavama jima z listom list šepeče, Tam na reki solnčna luč blišči, trepeče...
Pod kostanjem Peter s čela znoj si briše, Truden s prašne poti on globoko vzdiše: "Lep je kraj ta tuji – ali Galileje Vender ni tu moje! Kje tam daleč, kje je?
"Jezero ti, kje si, jezero nebeško? Morje, oj, domače ti Genezareško? Da se skopljem v tebi – divni tvoji vali: Oh, kako bi zdaj-le mene okrepčali!
"Ali v vodo tam-le kdo bi naju stopal? Kdo v valovih mrzlih njenih bi se kopal? Jezero zdravilno, ti Genezareško, Pol sveta za kopel dal bi ti nebeško!" –
Smili Peter Kristu se, a nič ne zine, Palico le svojo dolgo v tla porine; Rine jo globoko v zemljo dol brez kraja – Globlje, vedno globlje –že je do ročaja.
Palico izdere Kristus iz votline – Kropa curek kvišku iž nje brizgne, šine! Gleda Peter, gleda in odpira usta... "Čudo, je li, brate? Ni to šala pusta!"
Vre iz zemlje vrelec, pari in kadi se, Ko iz kotla voda ven kipi, vali se; Vedno lepše teče in iz tal izvira, V rupi kakor v kadi veliki se zbira.
Dlan ob dlan vesel si Simon Peter poči: "Kopel je gotova!" – nag brž v rupo skoči. "Oh, to je užitek! kak to truplo boža! Sladko slast občuti grešna moja koža."
Od razkošja Peter v vodi poje, vpije, Skače, plava, ploska in telo si mije... "Hvala, stokrat hvala, o Gospod Spasitelj! Kopeli božanske dobri ti stvaritelj!"
"A – a? Žvepla malko nos v tej vodi duha! Čuj, Gospod! – pa menda – v peklu se ne kuha?!" ""Blizu tam pač!"" reče Kristus se smehljaje – ""Brez strahu uživaj, kar Bog sam ti daje!""
"Oh, drugod ustvari take še toplice!" Prosi Peter milo umivaje lice; V časih poznih – videl bodeš! – v celih rojih Največ po toplicah bo – rojakov mojih!"
Cookies on Poetry Cove