Zvonovi zagrebski pojo, Pojo, da še nikdar tako. "Le vkup, le vkup, gospod, tlačan! Oznanjamo slovesen dan.
"Široko ori se naš glas. V poslednjo tja slovensko vas! "V poslednjo tja hrvaško vas Naj slišijo seljaki nas!
"Razlegaj se do daljnih dalj: Matija Gubec naš je kralj!" Ropoče boben gor in dol Po ulicah, ko še nikol:
"Le vkup, le vkup, oj Zagreb ves! Seljakov kralj se krona dnes! "Kjer cerkev Markova stoji, Tja gledat kronanje zdaj vsi!"
Kjer Marka svetega je hram, Pred njim železen prestol tam. Pred stolom Gubec, kmet stoji... O srečen, slaven kralj pač ti!
Glej, kronanje iz oken vseh, S pomolov gledajo in streh. Ponosno Gubec jim stoji. Molči. Ne! On golči – z očmi!
Poglejte smeli mu klobuk! Ni li posavski to hajduk? Zimzelen si za trak je del, Kokotovo pero pripel...
In Gubcu, glej, možje trije Priklonijo se do zemlje; Priklonijo se do zemlje, V škrlat odeti vsi trije.
Priklanja prvi se, veli: "Naš kralj Matija naj živi! "Bog spolnil ti je željo, knez! Ves narod v tebi združil dnes!
"Tu v Zagrebu, preslavni voj! Htel prestol si imeti svoj. "Tu prestol! Glej ga pred sebo; Nad ognjem žolt je ko zlato!
"Nanj sede veličanstvo naj! Udano prosimo sedaj... "Bojiš se trona?! – Ti ječiš?... O vreden, da na njem sediš!"
Priklanja drugi se, veli: "Naš kralj Matija naj živi! "Brez krone kralja nočemo Mi kronati te hočemo!
"Na tronu svetlem že sediš, A zdaj še krono to dobiš. "O rači jo, prejasni knez, Iz mojih rok vzprejeti dnes!
"Žari se ko zlato ti vsa Saj v živem – ognji je bili... "Trepečeš?! Dosti si krepak, Za krono rojen si junak!"
Priklanja tretji se, veli: "Naš kralj Matija naj živi! "O kak te diči krone kras? Kraljev pod njoj je tvoj obraz!
"O kralj slovenski, kmetov voj, Na stolu zlatem pred menoj! "Od mene vsprejmi pa v roko Ognjeno-svetlo žezlo to!
"Krepko je drži! … Z njim vojuj, Podložnikom zapoveduj!" In vsi zvonovi zapojo In bobnarji zabobnajo:
"Matija Gubec – živel kralj! Razlegaj se do daljnih dalj!" Na tronu Gubec kralj sedi, Z mrtvaškim glasom govori:
"Kot kralj dnes prvič gledam vas –, Vi zadnjič slišite moj glas... "Ves narod kronan si z menoj, S kraljevoj venčan zdaj častjoj...
"O naš veliki petek sam!... Kdaj vskresne stara pravda nam?... "Za njo duh moj vas spremljaj v bran, In – pomnite današnji dan!"
"TIT: Iškarijot Sam – čisto sam! Tu nihče me ne vidi zakrivaj gaj me ti! . . . To bil je pot, to bil je pot iz mesta,
izmed ljudi! Gledaje k tlom po ulicah sem bežal ven mimo znanih hiš naprej, naprej – kot da bi bil podil me
nevihte piš ... "O Juda! Kje so srebrniki?" vpije poulična dečad – Vse vrgel v tempel . . . pustite me! . . Pojte
si jih iskat!" Trgovec Levi sreča me na trgu, pomane si roke": Čestitam ti na včerajšni kupčiji,
apostol, he!" In Ahasver, črevljar predmestni stari, pred hišoj mi sedi: Kaj skrivaš v plašč se in beziš? Poznam te
brat Juda, ti! Mesija tvoj noseč tod križ prod uroj počiti htel je tu; odgnal sem ga. A ti hitiš gotovo
pomagat mu!" . . . Naprej, naprej – no kam? Sedaj sem-tukaj . Ne, ne! Umrl ne bo! On križan? Ne! . . . Pomiloste ga morda
Čuj, kaj je to"? Skoz gaj mi ljudstva hrum in šum odmeva! na Golgati sem mar? Čuj, kladiv jek – zabijajočih žreblje .. .
za vdarom vdar! ... In hrumu bliže tihotapi Juda – prizor mu je odkrit: Glej, križ stoji že tarn ... A On na križi
razpet, pribit! In Juda žre v telo nago, krvavo – a On tarn še živi? Da! Ni li zdaj naravnost vanj velike
uprl oči? .. . Pod križ tja plani!... Ne! Zama- prepozno Tu cedra močnih vej . .. In zadrgnivši vrv okrog vratu si
visi na njej. Na vetru guga mrtvo mu se truplo, glej, s kuštravoj glavoj; Srca utihnil vtrip na vek utihnil
vesti je boj .... Stemni se! Grom! Potres!. .. Mrliči živi zdaj vstajajo iz jam! Za hip i sam obešenec v življenje
vzbudi se tarn! On vidi, sliši. . . Obletava črn ga netopirjev, sov . .. Srebra maši mu polno mošnjo v usta
trop zlih duhov. Blisk piše v črkah mu orjaških sodbo za ta, za oni svet. .. vihar mu tuli: Umri., Juda, dvakrat!
Proklet, proklet!"
Cookies on Poetry Cove