"Kadar bo kralj Matjaž kraljoval, Onda bo kmetič dobro kmetoval." Narodna Na vasi pod lipoj staroj
Pravljice prepeva ded, Unukom trem svojim jih pravi Pravljice iz davnih let. Šumi jim nad glavami lipa,
Presladko nje cvetje diši. Mladeničev čilih najmlajši Uzdihne in dedu veli: "Rad prišel jaz v goro bi sveto,
Kjer biva kralj veliki naš, Kjer spava stoletja, stoletja, Kjer spava naš kralj Matijaž. "V palačo podzemsko njegovo,
V predivno rad stopil bi jaz, Zaklade leskeče se gledal, Vojaštva rad videl bi kras. "In njega tam samega videl
Za mizoj kamnitoj bi rad, Krog ktere mu brada čestita Ovija že sedmi se krat. "In lepo soprogo njegovo,
Alenčico, videl bi tam... Oh, rad bi napotil se v goro, Da znam le kod iti in kam!" Šumi jim nad glavami lipa,
Presladko nje cvetje diši, Pa bratov zamišljenih drugi Mi reče in govori: "Kaj meni za mrtvega kralja,
Kaj brada njegova mi mar! Kaj meni za mrtve vojake, Kaj meni za mrtvi ves čar! "Kaj meni Alenčica mrtva,
Ko živo Alenko imam – Za sto Matijaževih mrtvih Jaz svoje Alenke ne dam. "Oh, več ko za mrtvega kralja,
Za mrtvih vojakov redi, Več ko za Alenčico rajno – Za zlate je meni kadi! "Za tri mi kadi je njegove,
Ki hranijo suho zlato! Ej, tisto zlato bi rad imel –, Kaj ž njim bi počel in kako? "Tri bele bi kupil gradove,
Dva prva roditeljem dal, A v tretjem – z Alenkoj bi svojoj Po željah srca kraljeval... "Zaklad Matijažev skrbi me,
Ki v ječi vzdihuje mi tam – Oh, rad bi ga rešit šel v goro, Ne znam le, kod iti in kam." Šumi jim nad glavami lipa,
Presladko nje cvetje diši, Pa bratov zamišljenih tretji Ustane in dedu veli: "Pred kralja bi spečega stopil,
Nikamor se ne bi ozrl, Ně v ženo, ně v zlate zaklade, Le v njega pogled bi uprl. "Pogledal bi spečega kralja
In tabor nešteti njegov, Zaklical, da grad bi zakleti Odmeval od tisoč jekov: "Hoj, vstani že, vojvoda, vstani!
Oj vstani iz dolgega snu, Z vojaki prespalimi plani Iz bajnega gorskega dnu! "Ti sanjaš tu sanje stoletne,
Ob boku ti meč rjavi, Tam zunaj, tam zunaj pa narod, Tvoj narod krivice trpi! "Čuj, tujci nas stiskajo lačni,
Smelejši od dne so do dne... Tu tvojim junakom pa sablje V nožnicah, glej, rja že je! "Čuj, vzdrami se, vzdrami od spanja,
Kralj, vstani pa bodi naš voj! Preženi sovražnike svoje, Rod otmi iz sužnosti svoj! "Spasivši svoj narod iz jarma.
Naredi mej narodi mir... V očini svobodni pirujta S kraljicoj stoletni svoj pir! "Budit pojdem našega kralja,
Takoj ti odrinem na pot, Iskat Matijaža čem iti; Povedi, kam grem naj in kod!"
Cookies on Poetry Cove