Judit

"Gorje ti, Betulija, jutri, gorje! Zdrobile te bodo asirske roke. "In tvoje sinove poklal bo naš meč In tvojih hčera ne boš videla več!

"Pa kar jih naš meč ti pomoril ne bo, Čuj, vsak nam kot sužen pokoril se bo!" Srdit Holofernes tako se roti, V šatoru s prijatli za mizoj sedi.

In šator žari se od tisoč svetil In miza šibi se od dragih jedil. In čaše se zlate od vina pene In vojvodi lica od vina gore.

Še bolj od ljubezni srce mu gori – Užiga mu lepa ga židovska hči! Že kupo do vrha nalila mu je Pa s sladkimi usti napila mu je:

"Grešil je, grešil in razžalil Boga Moj narod; zato pred teboj trepeta. "Od bratov in sester pritekla sem k vam, Oj, misli skrivnostne tu v prsih imam.

A tebi le, vojvoda veliki moj, Skrivnost razodeti vso hočem nocoj!" ""Na zdravje ti čašo to pijemo vsi! – Najlepša si, Judit, za moje oči!

""Še predno razsveti nam zarja nebo, Premagan sovražnik bo s tvojoj roko! ""Ves tabor zatorej nocoj se raduj, Zaveznico svojo spodobno spoštuj!"" -

In čaše veselo okrog zazvenče. In vojvodi vedno bolj lica gore; In vojvodi vedno bolj srce gori, Užgala ga njemu je židovska hči.

In pamet objela mu vinska je moč, Tovariše vzela mu pozna je noč. In Judit se bliža - izdajica ta! - Vojvodi se dliža, da - dom mu proda!

Tik njega stoji že, da – vse mu pove? ... Gorje ti, Betulija, jutri, gorje! "Na boj, oj tovariši, sije že dan! In sulice ostre in meče ob dlan!"

""A kje nam je vojvoda? Brate, povej!"" – "V objemu mar židovki?" – ""V šator poglej!"" "Tam gori na zidu pa žena stoji!" ""Glavo Holofernovo v roki drži!""

Hu! groza napade Asirce in strah, Kako jih od mesta spodita na mah! A tisoč za njimi se ori glasov: "Bog živi te, Judit, do poznih rodov!"