V Koroški Beli, v farni cerkvi
skakačev zbran je pisan roj,
mož, žen, deklet in fantov mladih
. . . Kaj neki zopet bo nocoj?
Trenutek bliža se slovesni.
Veliki luster je prižgan.
Na leco stopil kmet je mladi,
veseli Jerom Stopistran.
„S papisti proč in antikristi!
Tako skakači pravimo.
A kdor nas moti v službi božji,
mi v bran se mu postavimo!
„Le mi imamo pravo vero,
le mi častimo prav Boga!
In jaz sem prerok vaš, mesija,
poslan na zemljo iz neba!
Jaz med slovenskimi skakači
najvišjo sam imam oblast!
A vi posnemajte nocoj me,
karkoli počnem v božjo čast!“
In brž je vpričo njih se slekel
na leci Jerom Stopistran . . .
In slekli vsi so se skakači,
začel se ples je razuzdan . . .
Nag Stopistran je skakal ž njimi,
do belega je plesal dne . . .
A zjutraj prišli so beriči
in zvezali so mu roke . . .