To služba je božja vesela!
Najburnejši vije se ples
po cerkvi skakaški v Planini.
Vse meša se urnih teles.
Vrtijo se pari objeti,
dekleta in žene,
možje in skačejo kakor
zblazneli in mečejo kvišku noge . . .
„Še urneje skakajte, bratje
in sestre po cerkvi okrog!“
– Maruša Medvedova pravi –
„v nebesih to sam želi Bog!
„In jaz sem prerokinja vaša!
Prekrasen imela sem san.
Prikazal se bil mi je Jezus,
od angelov svetih obdan.
„In videla vse sem svetnike.
Odprto je bilo nebo.
Zamaknjeno gledalo
rajsko je blaženost moje oko.
„In, glejte, naš Jezus
približa se mi in z nebeškoj
vodoj poškropi me iz zlate
posode sam s svojoj presvetoj rokoj.
„In Jezus obrne se k meni,
slovensko me nagovori:
,Maruša Medvedova!'
pravi, ,izvoljenka moja si ti!'
„Sezidaj mi cerkev na gori,
za vernike nove nov hram!
Z veselimi srci
častite poslej me in molite tam!'
„In zdaj ga imamo, soverci,
hram božji na gori le-tej!
Radujmo svobode se svoje,
Bogu na čast plešimo, hej!
„Povešajo žalostne glave
papisti po cerkvah le naj!
A naša je vera vesela,
nam služba je božja sam raj!
„Le skakajte, bratje in sestre!
Saj to je nebeški ukaz.
Saj z vami vred plešem v čast božjo
Maruša Medvedova jaz!“