Heretiki smo grešni in krenili
z izhojene smo ceste, ki po njej
vodili ste, pismarji, farizeji,
uklenjene na duhu nas doslej.
Otresli smo verige vaše sužnje.
Nič več ne prašamo vas: kam in kod?
Sami si iščemo smeri in smotra,
svobodni hodimo zdaj svojo pot.
Sami popenjamo se na višave,
kjer naš leskeče se visoki vzor;
po strmcu trdem, stezi skaloviti
k resnice solncu romamo navzgor.
A vaša cesta – zagata je temna,
kjer zajde duh človeški sred noči
in kjer umrje vsaka živa misel …
Ne, vaši stari poti cilja ni!
Izbrali smo si svojo novo vero
in svojega mi molimo boga,
boga svobode, luči in resnice,
in nosimo s seboj ga v dnu srca.
Heretiki smo smeli, krivoverci,
in kužna vam pismarjem smo pošast …
Preklinjajte nas, kamnajte, morite!
Vaš srd in črt je nam največja čast.
Naprej, heretiki sveta vi slavni,
vi geniji uporni vseh vekov!
Tovariši ste naši in soborci.
Vi vsi hodili pot ste svoj, pot nov.
Apostoli ste vsi svobodne misli,
svetlobe ste glasniki z nami vred;
sobratom kazali ste pot iz robstva –
in „krivoverce“ vas psoval je svet.
Heretiki pogumni smo.
Za nami ne hodi strahopetec naj nikar!
Naš pot je borba, žrtva, mučeništvo
in vodi skoz nevihto in vihar.