Pokaj pač v prozorno to gaz
ovijaš si beli obraz?
Saj vemo, da rajša razkrila
obličja bi svojega kras.
Kje vzrasla ti, roža, si, kje?
Kjer gore Gruzinske stoje?
Čigave so sem presadile
te v haremske vrte roke?
Kdo zreti sme v tvoje oči,
temnejše ko vztočne noči?
Nemara pohotnemu starcu
lepota zdaj tvoja cveti?
In hliniš mu čustva srca,
ki kupil kot lep kos blaga
na stambulskem nočnem te sejmu
za polno je mošnjo zlata? –