Kamilo Suarda, vicedom,
ko purman se jezi
in luterance kamniške
ošteva in kriči:
„Že zopet prišla mi o vas
je tožba na uho!
Za predikanti tekate
ko koze za soljo!
„Še zmerom v tempelj luterski
tja nosi vas sam vrag!
Ne veste, da prestopate
vsakpot peklenski prag?
„Pokaj pa cerkev v Kamniku
imate tu doma?
Zakaj doma ne molite?
Kaj tukaj ni Boga?
„Vi puntarji prezirate
nadvojvodov ukaz!
Če se ne spreobrnete,
vse v luknjo vtaknem vas!
„Ovc luterskih pa, Flerič ti,
si bil koštrun doslej!
Ti vodiš čredo v tuji hlev!
Zakaj, zakaj? Povej!“
Popraskal se po tilniku
je Flerič in nato zabrusil
v brke Suardi je
naravnost on tako:
„Goreče v cerkvi farni
smo molili svoje dni,
prosili pomoči Boga –
uslišal Bog nas ni!
„Še danes žuli jarem nas
na vratu pretežak.
Kar hoče, zmerom dela še
grajščak s tlačani vsak.
„In mislili smo:
Ljubi Bog nas pač razumel ni!
Pri maši župnik z Bogom le
latinsko govori . . .
„A v cerkvi luteranski, ej,
slovensko vse je tam!
In z Bogom pomenkuje se
duhovnik tudi sam.
„Zdaj vemo, da naš jezik zna
le luteranski Bog!
Nemara on usliši nas
in reši nas nadlog . . .
„Kam molit hodimo Boga,
nikomur nič ni mar!
Bog sam pastir je naših duš,
src naših gospodar!
„Kaznujte nas, zaprite nas!
A rečem vam naprej:
Vse žive dni ostanemo,
kar bili smo doslej!