Kaj sloniš tu sam, zamišljen, Dragi Ali, modri Ali? Glej veselja morje šumno, Kak to polje po dvorani!
Kaj stojiš tu nem, zamišljen? Glej te pare, ki vrte se Po dvorani v plesu lahkem, Glej jih prince in princese!
Hodil mnogo si po svetu: Reci, kje, na kterem dvoru Veselice so krasnejše, Nego moja je nocojšnja?
Glej briljante, dijamante V sultanije dijademu! Kje si videl lepših, dražjih? Rad bi vedel, rad bi vedel!
Vrat Aide glej princese! Biserjev si kje že videl Na človeku kdaj katerem Še svetlejših in še čiščih?
Kje si videl lancev večjih, Lancev še iz težje rude, Nego zlata je veriga, Ki jo nosi paša Jusuf?
In vilinska oblačila! Kje je lepše tkana svila, Kje obleka bolj ukusna, Nego tu na odaliskah? …
Zaškrebljajo zvončki norski, Siljasta se zmaje kučma, Ko iz sanj se vzdrami Ali Pa satirska skremži usta:
"Lepših videl sem demantov, Biserjev sem čiščih našel, In verig sem gledal težjih In obleke vse to dražje.
"Daleč treba ni hoditi, Da se, sultan, sam prepričaš, Ka tvoj norec, modri Ali, Golo pravi ti resnico.
"Dražja, nego svila dvorska, Raševina mi je kmečka, Ker si vsak jo sam zasluži Z delom težkim in poštenim!
"Težji, nego lanci zlati Tu na prsih gizdalinov, Sužnosti so lanci hudi, Kteri narod moj težijo!
"Biserjev še hočeš čiščih? – To so solze milijonov Stradajočih zarad tebe, Ki tu paseš se pohotno!
"In najlepši dijamanti – To so svete srage tiste Padajoče s čela možu, Ki za svojcev kruh bori se!"
Cookies on Poetry Cove