To so včeraj zvonili, zvonili!
In pomikal se dolg je sprevod;
„Miserere“ prepevali krasno
s svečeniki so pevci vso pot.
In pogreznili krsto so drago
z vsemi venci do groba globin;
in zapeli so spet in zvonili –
pokopan je bil mož bogatin.
Tudi danes zvonijo – pa manje,
in pogrebcem se skoraj mudi;
z nepobarvanoj krstoj, brez vencev,
četvorica tja k jami hiti.
Vse je tiho. Mrliča pa spremlja
le vdova in dvoje otrok ...
Pokopali ubogo so paro ...
Nič ni petja... ihtenje in jok.