Prapori vihrajo, zvonovi pojo, Procesija dolga se vije, Pevaje, moleč litanije; In peva in moli in prosi tako:
"O čuj nas, Bog, v sveta nebesa, Obvaruj nas potresa!" "Svetniki, svetnice, uslišite nas, Prijatelji vsi nad zvezdami,
O bčdite verno nad nami! K vam vsplavaj molitve goreče naj glas In k tebi, naš Oča, v nebesa – Obvaruj nas potresa!
"Uslišanja vredni, oh, nismo pač mi; Uslišanja vredna jedina Nedolžna je naša mladina. Nje prošnja, preblaženi, k vam naj kipi,
Njo sliši, Bog, v svoja nebesa – Obvaruj nas potresa!" Prapori vihrajo, zvonovi pojo. Procesija v cerkev se vije
Pobožno moleč litanije; In staro in mlado prepeva srčno In pesem se ori v nebesa: "Obvaruj nas potresa!"
In orglje mogočno s koru zabuče, In mašnik v ornatu mašuje, Presveto daritev daruje; On z narodom moli, ne moli za se,
Goreče vzdihuje v nebesa; – "Obvaruj nas potresa!" "Kraljica svetnikov, o čuj nas, o čuj! Devica brez greha spočeta,
Čuj, romarjev kliče te četa! Ti naše vzdihljaje Sinovi daruj, Gor nesi jih v sveta nebesa Obvaruj nas potresa!"
In orglje bučijo in pevci pojo, In mašnik ves v zlatu mašuje – Podzemeljski grom se začuje! … Madonna v oltarji se zmaje močno …
Zamolkel krik čuješ v nebesa: "Obvaruj nas potresa!" Vse tiho? – Kje cerkev? … Glej, zemlja zija! Iz brezdna štrle podrtine …
Vse tiho na dnu globočine? Ne! – Glasno mrliči vpijo do Boga, Tisoči kričijo v nebesa: "Obvaruj nas potresa!"
Cookies on Poetry Cove